V zasenčeni misli žarečega dneva,
razgaljen občutek v tišino odmeva,
predira zavest in razjeda lepoto
miru, ki zaklepa se le v samoto.

Brez smeha in pesmi v obleki preresni,
sprehajam se v parku pod starimi jesni,
v mislih razpredam besede boleče,
ki trgajo stran od namišljene sreče.

Nikoli ničesar ne izveš zagotovo,
grad v sanjah gradiš si vedno na novo,
vzidan v vprašanje zreš reko megleno,
bo z jutrišnjim soncem spet vse izgubljeno?

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---