Napisal/a modro poletje, v sobota, 25. mar. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Čas je morje, do skrajnosti brezmejno, nikjer se ne začne, mu konca ni.
Pred njegovo veličino prav vsaka stvar v nemoči onemi, se boleče vpraša, doklej ji je v njem obstati. Čas, ki neusmiljeno bežiš, ogromen se mi zdiš, vem, ne morem te ujeti, ne morem te imeti. Rada bi ti dala vse, kar sem, samo da bom nekoč lahko večnosti poslušala tvoj zven.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|