Megličasta zavesa zakriva pogled na obzorje.
Barve zbledijo in
Vsa tvarnost sveta postane
Samo še obris…

Plevel postane enak roži,
Diamant izgubi lesk, postane kamen,
Prijatelj se v neznanca preobrazi…

Vse je samo še senca v

Megleni brezobličnosti.

Je kot siv zid,
Ki te obdaja iz vseh strani,
Zid ki je s teboj na vsakem koraku...

Poruši ta zid! To brezbarvno utrdbo,
okamnelo pregrado brezčutnega srca.
Preženi sivino!
Naj bo svet prepojen z barvami,

Srce, zasenči diamant, vsrkaj
Mavrico in reši se zidu ki te obdaja.
Prepoznaj prijatelja ki ti podaja roko,
Podari mu najlepšo rožo, ne plevela.
Naj bo siv samo še spomin
Na preteklo sivino.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---