| Napisal/a potecin, v nedelja, 26. mar. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Gledam in vidim zrak,
poslušam korake vetra...
sredi polja, raste mak,
katerega sad, vmešam v kri,
ki sedaj očiščena, v srce mi drvi.
Za ograjo raste trava,
na njej tanka plast rose,
pred ograjo gola zemlja
in na njej...telo! Tema zakrije veter,
lunin soj, prikaže mak,
čutiti je težek zrak,
kamen v pljučih. Opojnost maka,
pritok bele tekočine.
izgubil sem svoj jaz,
jasna noč in mraz. Telo je negibno, mogoče mrtvo,
mak molči,
rdeča tkanina , ki v očeh zacveti
in kasneje utihne v soju zvezd...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
