Dogoreli smo
v plamenici bratstva
in se razšli z noži,
razmejeni z bodečo žico
in minskimi polji.

Bil je vlak
v sopihanju sinjega kita
in galeb

s kljunom ujede,
ki je krmaril
naše misli in srečo
in namerno zatiskanje oči,
pred zublji,
ki so tleli
v besedah izbranih.

Zenica v zenici
in grdi  ťšvabaŤ
v strahovladi enoumja.

Zdaj smo zajezili pogled.
Vrtičkarji časa,
poneumljena jata gosi,
na živalski farmi
neštetih možnosti,
ki je ječa
in zobamo hibridne sanje
zlatouste svobode,
ki je ujetništvo,
dobrikajoč se
velikemu bratu multinacionalk
izkoriščani v izkoriščanju,
razčlovečeni v razčlovečanju,
kot ceneno blago
na polici stvarstva,
kot globalizatroji egoizma
in tlom odnašamu prst
in besedam pomen
in zraku sapo.

Kobilice !

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---