Dogoreli smo v plamenici bratstva in se razšli z noži, razmejeni z bodečo žico in minskimi polji. Bil je vlak v sopihanju sinjega kita in galeb
s kljunom ujede, ki je krmaril naše misli in srečo in namerno zatiskanje oči, pred zublji, ki so tleli v besedah izbranih. Zenica v zenici in grdi ťšvabaŤ v strahovladi enoumja.
Zdaj smo zajezili pogled. Vrtičkarji časa, poneumljena jata gosi, na živalski farmi neštetih možnosti, ki je ječa in zobamo hibridne sanje zlatouste svobode, ki je ujetništvo, dobrikajoč se velikemu bratu multinacionalk izkoriščani v izkoriščanju, razčlovečeni v razčlovečanju, kot ceneno blago na polici stvarstva, kot globalizatroji egoizma in tlom odnašamu prst in besedam pomen in zraku sapo. Kobilice !
Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |