Od felicko
|
Skozi sanje rojim svoje misli, molčim, želim te doseči s tišino, kot metulj krožim sem ter tja v želji za tvojo bližino.
Prepoznavam te ob sebi v nočeh, ki trajajo, čeprav molče, najdem svoj mir brez dotika in rim, prebujam se v zorah pomladi.
A vseeno tonem v svoje globine in poslušam šumenje srca..., takrat sem kot veter iz oddaljene teme, grozeč, da porušim gradove in gore.
Ko porečeš, da si tu, da traja..., se ustavi, kar vre v meni, ko si tu, vidim oči - jasne in slišim besede, okopane v sanjah.
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|