| Napisal/a Ita, v sreda, 29. mar. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
1.Nočni obred 2.Zanikanje 3.V temi 4.Neskončnost 5.Ukradena čustva
Nočni obred vrtim se...in vrtim...
temni spomini se zgostijo.
groza narašča...
princ teme pade
mi na srce in
prelomi ga na dvoje... temno rdeča kri se
pocedi na mrtvo travo
po kateri v agoniji plešem
s sencami smrti...
svojo prošnjo Milosti
izjočem iz otopelih oči... To je moje odrešenje...
Zanikanje Z velikim žarečim brunom v očesu
Osvetljujem temo v cerkvi, kjer molim
V tišini in samoti
Zamrznjena v času…
Čakam. Trpljenje se spreminja v obrise in odseve,
Ki kot prah plešejo po zraku…
Oblikujejo podobe v mojem umu,
Ki prodirajo v moje golo meso. Refleksija na obraz v ogledalu… Dvignem glavo in zdaj pokleknem
Pred to brezčutno realnostjo.
V temi neslišno je padla noč, izgubljena sva.
luč za katero si se žrtvoval
je vzplamenela enkrat in ugasnila
v tvojih obsesijah.
vse upanje je umrlo... tvoje srce nima več nobenih želja. kako si mogel to narediti?
obkrožajo naju jokajoče izgubljene duše..
odreši naju od sebe...
Neskončnost to je noč neskončne bolečine, poezije temnih želja...
volkovi tulijo, nesmrtni
se prebujajo. meglica ogrinja njeno vitko telo,
in večno željo... njeni vranje črni lasje padajo preko
bledih ramen in njene škrlatne ustnice
so pripravljene na okušanje krvi,
ki bo curljala iz bledega mesa pod
njo... to je noč ekstaze.
Zakričim.
Ukradena čustva kaj si naredil?
spomini se plazijo kot revna meglica
včasih sva se svetu skupaj čudila
odprto in nepokvarjeno
vendar je želja v tebi umrla...
temen oblak laži in
grenka, temna čustva
so raztrgala ljubezen...
v nevihti sovraštva...
sem te zavrnila...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
