Nekdo je že napisal: »Ob dobrem prijatelju se sreča,
Veselje podvoji in žalost, bolečina prepolovi.«
Kaj pa nam ostane takrat, ko prijatelja več ni?
Ko smrt ga doleti?
Takrat nas žalost ohromi, bolečina nas
Zareže do kosti in srce zakrvavi...
Res je, da imamo še prijateljev ob sebi

A ta trenutek nam je tako...kot, da jih ne bi bilo...
In sprašujemo se, le kako, se
Zgodilo je prov to?
Spomini skupni, doživeti...
Obudijo se in slike oživijo...
Tudi, ko pogreb obredni, je za nami
Še dolgo, dolgo, smo kot v omami...
Kakor, da prijatelj je še z nami
Le da skriva se... in heca....
S časom pa ugotovimo, da tudi v
Resnici skupaj še živimo...
Le, da vsak v svoji dimenziji biva...
In, da prijateljstvo je sreča neminljiva...

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---