Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V hladnem včeru sediš za okroglo čajno mizico in si iz ust jemlješ besede.
Polagaš jih v vedno bolj prazno kavno skodelico pred seboj, skoraj ti že uhajajo čez njen rob,
glej, polzijo po njej navzdol, vse dokler se ne začnejo nabirati v žlebiče krožnička. (Si vedel, koliko skrivnosti skrivaš? Ogledalo je razbito, karavana pa gre dalje.)
Srečen, srečen, srečen. Dvainpetdesetkrat. In zakaj še vedno ne prepriča ta tvoj krčevit nasmeh?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
