Pravili so, da onkraj meje
se sonce se prijazneje smeje.
Vsega tam je na pretek,
da je tam se beli sneg.

Roze, da so alpske, kar v parku
na gredicah posajene.
Da se vse tam kar dobi,
saj denar na cesti, da lezi.

Jaz,trapica verjela sem
vse dozivela sem.
Sonce je le za izbrane,ne za nas,
ki delamo ves cas.

Sneg je bel le po planinah,
kjer so koce
in chaleti
delavec ni tam niti poleti.

Roze so, lepe, bohotne
srce ti se zveseli, ko se
priblizas ji; ali doma: zlatica
travniska, ti lepse disi.

In na cesti: oh le kje,
se papircki ne leze.
Denar je tam na bankah spravljen
tja so ga znosile delovne roke.

Videla sem vso lepoto, dozivela
sem samoto. A, ce bi enkrat le
odlociti se smela se, od doma nebi
moc, me veter nosit proc. 

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---