Pravili so, da onkraj meje se sonce se prijazneje smeje. Vsega tam je na pretek, da je tam se beli sneg. Roze, da so alpske, kar v parku na gredicah posajene. Da se vse tam kar dobi, saj denar na cesti, da lezi.
Jaz,trapica verjela sem vse dozivela sem. Sonce je le za izbrane,ne za nas, ki delamo ves cas. Sneg je bel le po planinah, kjer so koce in chaleti delavec ni tam niti poleti. Roze so, lepe, bohotne srce ti se zveseli, ko se priblizas ji; ali doma: zlatica travniska, ti lepse disi. In na cesti: oh le kje, se papircki ne leze. Denar je tam na bankah spravljen tja so ga znosile delovne roke. Videla sem vso lepoto, dozivela sem samoto. A, ce bi enkrat le odlociti se smela se, od doma nebi moc, me veter nosit proc. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |