Od aude
|
Z nenadkriljivo lahkoto pada dež, tvoje kože se dotika vsaka kaplja posebej, a tako uigrano plešejo in božajo te; kako neverjeten občutek izjemne lepote, obda okolico z zibajočim vetrom veselja, in v središču vesolja dve jezerci, v kateri sleherna kapljica izliva veličino!
Te tvoje oči poznajo vse cvetove, iz njih svetijo vse zvezde zgoraj, še solze kot slapovi so prečudovite; kar jih druži z vesoljno lepoto, ta iskrenost in izvirna nedolžnost, le rahlo skrita za prameni las, ki vrh tega lesketajo se kot sončni žarki, in dajejo obrazu prikrito moč popolnosti, zdi se, da is ukradla bogu vsemogočnost. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|