Prvo leto je sedela pod prvo lipo.
Belin, ta dobri bog ji je delal družbo.
Zemlja je bila vsa mehka in voljna.
Cveteli so upi in skrivnostni sadeži.

Drugo leto je sedela pod drugo lipo.
Čart, ta hudi bog ji je mešal štrene.

Zemlja je bila že vsa zrahljana in porozna.
Bohotili so se trni in jo medeno pikali.

Tretje leto je sedela pod tretjo lipo.
Dagoda je pihljal že ves bahav, skopo.
Zemlja se je navlekla te krvave črnine.

Trimož jo je očaral in ujel na vseh nivojih.
Prodala mu je dušo, srce, telo v odkrit stih.
Sedaj čaka in strmi v lipe, da prekletstvo mine.

Komentiraj pesem na forumu.
(8 komentarjev)

---