Obsodbe, žalitve, dvomi,
ki se prepletajo v njej……
vse se name prenese.
Ni skrb, le zavidanje po nečem,
da ni v meni spon, da živim naprej.

Pa vendar si tako želim,
da z mamo se pogovorim,
da mogla bi ji dati vero,
zaupanje vame, kot storim in rečem.
Da mi srečo zaželi,
ki neutrudno jo iščem v tem krutem svetu žalosti.

Zato le odigrajte svojo pesem,
dežne kaplje.
Dodajte svojo otožnost mojim mislim,
saj vaše želje niso takšne.

Le trenutek in vas že ni.

Z mano ostane le zvok kovinski,
na katerega spominja padec, dotik dežne kaplje,
več njih, ki ustvarijo čudovito glasbo,
pomirjajoč ritem, ki ponese te v svet tišine,
v soj notranje miline, nežnosti.

Brez pregrade, me naprej žene v daljave v upanju,
da najdem tisto bilko, da najdem ljubezen svoje mame

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---