Obsodbe, žalitve, dvomi, ki se prepletajo v njej…… vse se name prenese. Ni skrb, le zavidanje po nečem, da ni v meni spon, da živim naprej.
Pa vendar si tako želim, da z mamo se pogovorim, da mogla bi ji dati vero, zaupanje vame, kot storim in rečem. Da mi srečo zaželi, ki neutrudno jo iščem v tem krutem svetu žalosti. Zato le odigrajte svojo pesem, dežne kaplje. Dodajte svojo otožnost mojim mislim, saj vaše želje niso takšne. Le trenutek in vas že ni. Z mano ostane le zvok kovinski, na katerega spominja padec, dotik dežne kaplje, več njih, ki ustvarijo čudovito glasbo, pomirjajoč ritem, ki ponese te v svet tišine, v soj notranje miline, nežnosti. Brez pregrade, me naprej žene v daljave v upanju, da najdem tisto bilko, da najdem ljubezen svoje mame Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |