V duševnem podzemlju zlate maske,
potresavajo strune nemirnega duha,
uklenjene v brezčutno togost izokvirjenih
misli. Blagodejna bolečina predrami
ostrino veselja v predaji starih pregovorov,
izgnanih s površine kože, pretihotapljenih
mimo prozornih oči, vklesanih v stopnice

po katerih nikoli ne hodim, a nekega dne bom
morala; kajti strune nemirnega duha
zvenijo le v zavetju zaupanja
in besedah modrosti.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---