K sebi me vabi pesem, tiha, daljna in samotna,
vabi kot vonj vijolic izpod svežih, zelenih listov
na obronkih, ki jih redko obsije pomlad...

Nekdo je že napisal: »Ob dobrem prijatelju se sreča,
Veselje podvoji in žalost, bolečina prepolovi.«
Kaj pa nam ostane takrat...

Zazrem se vanj,
ogledalo sanj ...
večnih dram ...
misel pesmizma v nebo odseva ...
podobo svojo – vse vem in vse znam...

to življenje ni življenje, ki ga hočem
ni življenje, ki ga hočem živeti

vse to je le splet, par prebliskov z...

Gledam v nebo, da uvidim noč
ali skrivam pogled pred vstopom sonca v dan?
Mar gledam sebe v odsevu tebe?
Ali me ni, si le ti, ki si ...

V imenu poezije
so nekateri
pripravljeni:
pisati,

Duša hrepeni,
se iskri,
lebdi med zemljo in nebom.
Srce zdaj miruje
in spet bije
v ritmu vesoljske melodije.

kača obljube se mi je zvila okrog prsta
pa je ne brišem
hranim jo
v malem morju moralnosti

Veter žanje naše sanje,
sanje vseh preteklih dni,
žanje vsako naše znanje,
znanje vseh teh ljudi.

Beri dalje...

Ko dan utone
V temoti noči
In zemljo prekrije
Nek čuden spokoj
Takrat v vseokrogli tišini
Znova razločiš
Tisto ...