ob mojem prestolu
trije prazni stoli
na njih sedijo

Zlata nit se vije skozi moje sanje.
Čarobno jutro prebudi me s svojimi poljubi,
požgečka me nežno
in obljubi mi začaran dan.
...

Človeštvo…

Zgražam se, ko opazujem ta svet....

In ti se sprašuješ,
kam te svet pelje...
kako se vrtiš...
če sploh živiš.

Nato me sprašuješ,
če zame obstajaš.
Če v ...

Po tihem parku,
premočen z mesečino,
sprehajam senco.

...

Daj, le nocoj ostani z mano!
Nikar ne hodi v večer meglen.
Kar je začeto in nedokončano,
kot »da« je, ki na pol ...

Iskal sem resnico, odkritosrčnost.
Nisem je našel ne v gozdu,
ne na jasi, ne v sadovnjaku.

Nekdo mi je ...

Pogozdujem svoje sanje,
v svoj vrt sadim drevesa,
želim si nežnih pravljic izpod tvojega peresa,
želim puhtečih si meglic, zlatih pa...

SRCE JE PRAZNO, JE KOT ZRAK,
KI JE V RESNICI NASIČEN
Z MEHURČKI, KI POLNIJO PRAZNINO.
KDAJ BO TVOJE SRCE NAPOLNJENO
Z...