Zapiram poglavje knjige.
Pisala se je v sotočju
ukradenih trenutkov dajanj.

Hlastala je po drobtinicah
podarjen...

Hodim skozi gozd,
Veš iščem te, rad bi te videl...
Morda si se spremenila ?
Si se spremenila v vejico,
Morda tiste, k...

Ko bom umru
se bom u zlato skrinico zapru.
Nad mano bodo sveče,
take čis rdeče
s plamenom goreče.

Odšla si daleč proč,
mi s tem odvzela
še zadnjo moč. 

Ker te ne bo;
sama predobro veš, da
se boš izgubila
v nekončujočem gromu
še ene nežne nevihte Beri dalje...

strastnost dveh polžev
ob nevidnem ribniku
je dež prikrival

TVOJI KORAKI OB MENI.
TVOJ SMEH.
IN SKRITI POGLEDI.
SEM RES JAZ V TVOJIH OČEH?
TISOČ LET JE LJUBEZEN ŽIVELA.
IN S PRV...

Kot magnet se me je misel oprijela
naj še zdržim na poti svojih želj
kot dež, ki suho prst namaka
se v meni pol...

Je prišel čas melanholije
zavzela žalost je srce,
resnica pred dva tisoč leti
obiskala nas je zopet vse.

Toliko...

Dóns se mi pa nič ne da
prečesala sem misli
sploh ne najdem rime
sedim in gledam v prazno.