Vonj, ki je plaval v zraku
je omamljal mojo samozavest,
da je prerasla meje sebe.
Izdala sem se, kot ze prej,
spozabila sem se, kot se nikoli.

V meglenem pogledu
sem skozi okno ujela le mesec,
ki se mi je, se mi zdi, posmehoval
in nekaj ljudi okrog sebe.
Zdelo se mi je, da tebe ni med njimi.

Naslednji trenutek, ujet v moj oslabeli spomin
si bi le ti, polno tebe...
...cerkveni zvon ob sedmi uri in hladno jutro,
ko se je moj ego prebudil na golih tleh.
Ko si odhajal si ga pohodil.

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---