Je bil ogenj, so bile strele, je tako grmelo, da je pokalo. Me strah napolnil je svojih grozot in preprečil mi sleherno pot.
S težkim bremenom sem se podala na to pot. S težkimi mislimi sem prodrla v ta svet. le z eno željo, da zmorem, preživim, vse strahote tega sveta doživim. Bom se lahko uprla, vse to prezrla? Samo preživetje, čas, vprašanja ? ? ? Tako moreče, boleče. Strah, brez moči….upanje hoteče. Ta strah grozot, zarinil se mi je globoko v spomin. Čas trpljenja, skušnjava, ki daje ti novih moči, da postaviš se ponovno na pot, brez luči, vodnika, ki bi smer nakazal mi. Je bil ogenj, so bile strele, je tako…. boli, boli duša, ko se zave, da vse te poti pred teboj stoje in z menoj trpe, ker zame več rešitve ni! Pa daj, ozri se, ponudi mi roko, da potegneš me iz brezna obupa, ta ogenj…. …. Življenja! Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |