Kadil sem te iz strasti, bil sem preprican, da potreben si mi.
Srecen, ker si mi zmeraj stal ob strani v trenutkih potrebnih tvojega dima.
Uzival sem v tvojih oblakih in te nosil na ustnicah po svetu.
Zate sem se odrekel zdravju, ki ga nisem znal ceniti.

Zdaj sem pa ze cel zakajen,
kadim te samo se iz navade,
cutim dusenje,
trdo utesnjenost,
pomalo tudi norost,
priznam, postal sem odvisnik.

Vendar, ne rabim te!
Nocem strupa, ki mi skoduje!
Ne cutim vec zadovoljstva, ko te prizgem.
Vidim samo se ogorek, ki trosi po moji roki pepel.
Tvoji oblaki so se mi zagabili.
Zato ugasam tvojo mracno mamljivost tam, kjer si doma...v pepelnik!

Komentiraj pesem na forumu.
(12 komentarjev)

---