II.

Te obsojajo, sodijo, obsodijo
moraš to sprejeti
pa čeprav težko
to je namreč breme
položeno v zibelko

III.

Vsak poraz in padec
res je hud udarec
in še hujše je spoznanje
da si kriv za to dejanje

IV.

Sramuješ se pogledati
bližnjim v oči
in jim razodeti
kako sramota te boli

V.

Lažje je prositi
tujca za pomoč
lažje mu priznati
svojo bol, nemoč

VI.

Vsak od nas pa si želi
povrniti stisk dlani
ki te dvigne iz nemoči

VII.

Vzponi in padci
so del življenja
pol je radosti
in pol je trpljenja

VIII.

Ko smo radostni
odpiramo srce
ko smo žalosti
podarjamo solze

IX.

Težka so bremena
ki jih nosimo
z njimi si krepimo
dušo in telo

X.

Najhuje je ko vsi vedo
za nesrečo tvojo
te razgalijo
in skrunijo intimo

XI.

To je križ življenja
ki ga nosimo
in se prav do smrti
z njim ne ločimo

XII.

Končno pride tisti čas
ko se razdvojimo
križ in mi odidemo
vsak po svoji poti.

XIII.

Sadovi rok ostanejo
za naslednji rod
ko se ti odpravil si
na neznano pot

XIV.

Zarja jutranja nam jo oznanja
pot svetlobe in veselja
novega življenja.......