Napisal/a Tomi, v torek, 18. apr. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Lahko živiš kakor hočeš prepustiš željam lasten dir pristal pa vedno boš v začetku kjer si odvrgel dušni mir.
Različno vsak svoj čas koristi recimo z grehi ga polni v nepošteni tihi vnemi se od svoje vesti odsvoji. Začneš bežati pred postavo od plena plen postal si sam nikjer te strah ne zaustavi le mir želel bi ven na plan. Najrajši bi zbežal iz telesa ker si povsod že prepoznan al' kaj. ko nisi kot drevesa živeč v gozdu čisto sam. Vrtinci želj so te raztresli spoznati se ne moreš več pomoč nikjer ne smeš iskati a znotraj strah vse bolj boleč. Privedli so te na začetek te čistijo od vseh gnusob mogoče rajši bil bi v gozdu kot ujetnik zamreženih sob. Nekdo še pravi čas ujame uteče iz sveta noči premnogi v žalosti končajo ker v njih ni b'lo dovolj luči.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|