Njemu je žaga
odrezala roko
in vsak prst
je vzbrstel.
Iz zemlje v nebo,
med črne oblake.
Kdo prste bi štel?

Klel je kladivo,
ki divje je tolklo -

včasih bilo je srce,
nemo, zamolklo,
na tnalu kovalo
njeno skrivnostno ime:

Psiha.

Daj stopi do reke
kjer nimfe častijo
malike ljubezni,
heroje srca,
tamkaj boš našla
kazečo spodobo -
vse kaj ostalo
je še od Boga.

Komentiraj pesem na forumu.
(14 komentarjev)

---