Sredi mogočnega vsemira,
tam kjer duša mi umira,
pust in nemiren moj planet,
zadel v bistvo ga je tvoj komet.

Po tihem parku,
premočen z mesečino,
sprehajam senco.

Jemal si sapo,
v lahki poletni obleki,
ko si žgoč od poljubov morja,
prisegal na zvezde in daljne vetrove.
S krvj...

Tisoče migetajočih lučk,
posejanih v pravilnih vzorcih,
kot bi jih postavil zemljemer,
je v noči oblikovalo najine sence. ...

Iščem te,
zmešan svet,
kje?
napačna sled.

Hočem te,
preveč besed,
jaz in ti,
nočem klet....

Dani se.
V mojem sotočju
Me z ostrimi kljuni
Zbiralci mrhovine
Cefrajo in pod
Njihovimi kremplji
Sk...

Skozi okno sva vrgla
surove postelje besed
in v sobah je bedela tišina.

Prehodil sem drevorede
in zaspal ...

Nihče še ni videl tistih posebnih oblik
ki se prelivajo
iz sreče v nesrečo
neke čisto določene reke...

Igram nežno melodijo
in tvojo rook želim,
da mi jo podaš
in da zapleševa skupaj,
ker le zate ljubezen mo...

Bolečina mi pojenja,
nič več se ne bojim trpljenja,
osvobodila sem se tega,
kar mi prinesel je zob časa. Beri dalje...