Izgozdil je, da lahko biva.
Pohabil je, kar nas osmišlja.
In stopil na plan.

Poslušal je, a ni slišal.
Gledal je, a ni videl.
Hitel je, a ni stopil.

Postal je gnoj.
In se tega zavedal.
Rekel pa nič, a povedal vse.

In 2+2 je pet.
Ker kdo pravi, da ne more biti tako.
Če pa se vendar vrti.

Pojdi, ne vzgibaj me več!
Misel je breztalna, sanjavo lahkoten šepet,
konstruktivna forma viva.

Nič ga več ne more presenetit.
Oklep in blodnja ter pisalo.
Razpri krila, slani albatros in poglej prek skal!

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---