Napisal/a Kvazimodo, v petek, 21. apr. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Če bi ob nepravi uri, torej času, ki ni pravi, mene k sebi res poslali, mislim, da bi se zalotil v grehu, v obljubi z lastno senco.
Gledal bi kako se čaram, kako preminjam bor v brezo, kako nastavljam pajku mrežo in vse bolj drvim v brezno. V brezno temno in globoko, ki se mu ne vidi kraja, točke, ki s seboj me spaja. In če bi res prišel k sebi, trudnih nog, a s trezno glavo. Kaj misliš, kaj od naju bi ostalo? Ostal bi prah. Tih, neobrisan, gor na ogledalu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|