Napisal/a Kvazimodo, v petek, 21. apr. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Če bi ob nepravi uri,
torej času, ki ni pravi,
mene k sebi res poslali,
mislim, da bi se  zalotil v grehu,
v obljubi z lastno senco.

Gledal bi kako se čaram,
kako preminjam bor v brezo,
kako nastavljam pajku mrežo
in vse bolj drvim v brezno.

V brezno temno in globoko,
ki se mu ne vidi kraja,
točke, ki s seboj me spaja.

In če bi res prišel k sebi,
trudnih nog, a s trezno glavo.
Kaj misliš, kaj od naju bi ostalo?

Ostal bi prah.
Tih, neobrisan, gor na ogledalu.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)