Ko sem nekega jutra na ulici stal,
nekdo me "pocukal" je za rokav,
zagledal moža sem, da vame strmi,
krvave bile so njegove oči.

Kaj hočeš od mene, sem mu dejal,
do smrti pijan si, to ni prav,
pojdi domov, pijanost prespi,
izginile bodo tvoje skrbi.

Kaj veš o življenju, ti si premlad,
izgubil družino sem prejšnjo pomlad,
sina in ženo mi Bog je vzel,
zakaj še jaz z njima v raj nisem smel?

Kot ptica brez kril pred mano je stal,
zadnji denar sem iz žepa mu dal,
nasmehnil se je in podal mi roko,
mu vendar pri srcu bilo je težko.

Tiho prišel je, tiho odšel ...,
a jaz sem še dolgo za njim strmel,
prav nizko zavila njegova je pot,
zdaj je pijanec, prej bil je gospod.

Komentiraj pesem na forumu.
(9 komentarjev)

---