Na listih je bela manifestacija miselnega procesiranja v kozmosu brez pik. Piš. Gnev.
Bliža se intrigantski mislec s sijočo violino in se čudi.
"Čemu se bližaš Neo?"
"Za božjo voljo, kje vendar stoji modro?"
"Čemu se čudiš? Saj imaš vendar list."
"Ah, ta pot in čas!"

Ob vznožju senc raste kokosova barka in seje smisel. Dih. Smeh.
Vračaš se smeli modrec z rameni polnimi rdečih sanj.
"Odkod bodeš in kam greš?"
"Agnosos je tanatos, saj veš!"
"Viktorija tihega."
"Bodi!"

Nad mavričnim stokom se razdaja zvoku. Bes. Gnus.
Obračaš se goloroki indigo sreče.
"Kam pihaš, da seješ puhlice?"
"Eros je na drugi strani. Išče mavrično."
"Zlobni biseri mi polzijo med življenji."
"Ne sprašujem po soncu, za božjo voljo, Neo!"

Manifestiraj se, Neo, v mavrično sonce!
Da boš bisernemu iztaknil Eros!
Da boš kričal na kozmos!
In boš tiho!

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---