Spoštovanje dežja
razširi čustva do skoraj nevzdržnih mej
Da se zenici napneta
v žareča kroga

Poleti 2007 smo bili po dolgem času zopet v Sabunikah.
Sabunčki so bili še vedno tam na Kraljičini plaži in »potrpežljivo
čakali na...

Veseli december,
obujanje smrti.
Dvajsetkratno zbujen spomin
na odvzeto prisotnost.

Dvajsetkrat krvav opomin...

Bolečina zaliva moje telo,
neprestano in počasi,
dežne kaplje, ki polzijo po oknu.

Življenje so nedokončane zgodbe,
moje so prav to.
Ne znam končati.
Ko je konec se vrnem in
pobiram ostanke. ...

Sporočila tvoja privabljala so smeh na moje lice,
vsako jutro, kot verniku zornice.
Nestrpno sem čakala, da besede zaživijo,
da iz o...

Na obzorju rožnatega večera se
izlivam
v ozračje ohlajenega sonca dneva
bivam
preden vsrkam nežni mrak  ...

Zdaj kot sneg,
brišem te
z vso močjo trudim se,
da pozabim te,
se noč prikrade
lunin sij
te zope...

1. Ko vidim
majhno zabica
se ji
vedno nasmehnem.

2. Ta zabica
je zate,
ki te

Dotikava se v mraku naskrivaj.
V zraku je še vedno vonj aprila,
sveže umitih jabolčnih cvetov,
in vonj kipečih trav s...