Tihe so brajde, ne čebljajo več škorci, pozabane misli, zobljejo norci. Koga naj iščem, pred kom se da skriti, tečeš, ne moreš, sam sebi uiti?
In vest te sprašuje in pamet se lepi- med belim in črnim, so radarji slepi. Bo dan za zanamce, je jutro za včeraj, enkrat za vedno in vedno za zmeraj?
Kaj naj še išče v dotiku bližine, glas, ki presliši trenutke tišine? Popravlja krivico desetemu bratu, v utrujeni roki ponujeni času, na dlani spomina, v črtah spoznanja, in mladega vina, ki sode le sanja. Zajočejo trsi pred prvimi rezi, v črkah življenja smo le črkorezi. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|