Odsev elektrike v steklu
požene mravljice čez telo:
Od stegn proti vratu

Ove noći spavaju u meni polja,
a sa neba tvoga zlatnog tijela,
u blagoj magli dolijeću ptice,
jedna po jedna, uzdišu čelom.

Takole pesmice prebiram
in takoj se zasekiram,
v svojo ženskost nič ne dvomim,
pa se vseeno hitro zlomim.
Ne iščem svoje uresničit...

Brezčasno potujem skozi
iluzijo misli.
Zaganjam se skozi valove sanj.
Poljubljam podobo svoje platonske ljubezni.
Hle...

...

Časa je preveč te dni
tako malo ga je
nič ne morem narediti
dolgočasim se

se minute vlečejo kot ure
ur...

Zastokala sem v noč
in v nosnice se mi je zažrl
vonj po zažganem...
Čutim sajast okus v ustih
in gorečo obleko na sebi...
...

Nekoč bila si moja zvezda,
hotela biti sem kot ti.
Iz kota gledala sem vate,
storila vse le za te.

Iščem se v strganih žepih
Svojega spomina
In spomina drugih name.

po spominu narisal
sem te v spomin
in vsakič
ko te mislim
narišem nove črte
in pobarvam