V parku na klopi sedim,
premišljujem in kadim,
nikjer nikogar ni,
le v mojih mislih še nekdo živi.

Takrat prišel si ti
in mi podaril poljube tri,
objela sva se močno,
saj bilo je zelo mrzlo,
potem vstala sva,
se prijela za roko
in bilo je prelepo.

Čez nekaj časa odprem oči,
okrog mene vse polno je ljudi,
vsi začudeno gledajo me,
jaz pa spoznam,
da le sanje so bile.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---