Napisal/a Neva, v torek, 09. maj 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Spet me je zmrazilo, ko sem ugasnila luč, razpuščene misli takoj pobegnejo tja kjer ni nobenega smisla, samo, da me trpinčijo... v dolgi noči bom
grizla sekunde in kopala tunel proti jutru in tik pred vzhodom me bo zalilo in odplaknilo v morje brezbrižnosti.... omahnila bom, ne bom se več borila z nesmisli, obležala bom in priznala poraz.... vzemi me, ki spotoma pobiraš.... recikliraj me v vsaj zadnji trenutek ljubezni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|