Sedim. Bulim v prazno... nič ne naredim. Nič? Kaj sploh je nič? Če je kaj!?

Sivina zemljo
stiska, rosi ležernost.
Postelja diši!

Za kaj se živi?
Za to, da se crkne
in vmes še malo telovadi,
da bitje prepusti se v greh navadi,
potem pa kot utrinka več g...

Angel teme na polju bi pristal. Temna krila
bi razpel, po ljubkosti enaka ...

Stojim na križišču,
na razpotju stez,
ki vodijo mogoče do zvezd?
Kam hočem kreniti,
kam hočem zaviti?
Nočem več po tej ce...

Sprijazni se,
ne zapletaj se v lastne roke,
z divjim napevom, v zvenečem
prstanu boš utihnila.
Kot krivoverka.
Preveč s...

Ko izrekel si besede nežne "ljubim te",
so moje ustnice vzdrhtele,
kot violine struna se napele,
iz njih globine zvok čaro...

Napisati je treba pesem sproščeno,
primerno in lično ter nezamorjeno.

Pesem popelje te v dimenz...

Ležim na modri postelji
privezana
in stisnjena v kot
kot kakšna nezaželjena podgana
borim se s prestraše...

Zaplavam v sončnično polje,
uležem se na tla, široko razprostrem
roke in objamem nebo,
sonce mi z žarki vliva n...