Od CosMix
|
Kroglasti bodež, skoz praznino srka srce v neskončnost časa. Ostri si zobe skalpelni blisk in sonce v mavrici ne žari, le bledost bljuva prizma besed.
Skoz oprtost tabula rasa vstopa v nov svet, ta krvavi cvet. Svaljkasto odet v cefranje luščim s sebe upanje in vera v nekaj tone v svoj izvir, čeprav skoz čas tekoča, znova in znova ledino orje ne-dana muza. Skuje v slepi bič ščepec samo vase ovite in v kokon vpite, da, zvrhano punčico mladosti. Prežge kot bi pomotoma in nezavedajoč se pohodil eno izmed mnogih, le migetajočih se bitij. Le bitje je. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |