|
Od bumika
|
|
Ko v tihem mraku na balkonu sedim
in veter se mi v lase zakaja,
na mirnem nebu ugotovim,
da mesec nocoj k meni prihaja.
K meni prihaja, da mi sporoči,
da ljubezen vedno še živi,
čeprav balkon že stara veja je zakrila,
lunin žarek vanj še vedno je spustila. In po žarku tem,
vedno upati jaz smem,
da splezam po njem
in z njega nate se ozrem. Ljubezen tiha še vedno v kotu srca mi čepi
in čaka, da zaneti ogenj,
ogenj, ki prižgal si ga ti,
a sedaj še v mesečini spi. Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) |
