Bil si sam ob svojem koncu.
Ti in le sovražnik,
ki je meril vate..
Zadnjič si pogledal k Soncu
in si rekel:
"Daj, ustreli, saj sem le človek!"

Rabelj tvoj ni stal ponosno-
v njem bila sta dvom in strahospoštovanje;
a tebi zdelo vse se je neznosno
 - z ranami po vsem životu -
prosil si za konec, za spoznanje,
ko bi čutil, da odhajaš.

On je meril, a roka je bila tresoča.
Prst od petelina daleč.
Ti si vdihnil;
ne, ti nisi dihal, ti si sopel!
 - enkrat, dvakrat [...] -
vedno bolj boleče.

Le okus cigare v ustih
je ohranjal zadnji spomin sreče...

Spomin na ženo, na otroke
je ostal v temi...
Od njih si se poslovil davno
in nato odšel v svet.
A svet se ni vdal
in ti prepozno si spoznal,
da vse le ni tako preprosto.

Ker svet še ni bil razsvetljen,
ostal si sam in pogubljen.

Hasta la victoria siempre!

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---