Spet je ovil nov list knjige v cenen papir, v celulozno ploščico gibljivega...
..in se neslišno šopiril...
...kot da še nima dovolj teh besed.

Brezglasno je ponovil zamolčano...
...odstrl je tišine jutra bolečino...
kot da ne bi vedel kdo je.

In ni mu bilo mar za nikogar...
..kot da ne bi bil človek...
...kot da ne bi znal molku reči ne...

Z mislimi izsanjal neizrečeno...
...obupu je odmaknil dlan...
...in obrnil novo stran...

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev) 

---