|
Skozi tvoje dotike, se kot skozi prizmo,
Lomi moj pogled na svet…
In za zastirko nežnih poljubov, resnica, lisica,
Vsa važna razlaga vsem, da sem že ujet…
Pa sem, naiven in frfrast, in poln sam sebe,
Se odločil postavit resnici ob bok…
Tako sva se zmenila, da v prid svojega prav,
Se bova usedla in odigrala tarok… In sva tko besno karte metala…
Še sam ne vem zakaj sem to igro izbral…
Kot, da bi nalašč hotel da zmaga…
Ker neki me žre…
Ker vem, da ima prav… In, ko so končno padle vse runde,
In se je resnica režala na glas…
Sem se le tiho muzal pri sebi…
Ti se smejiš…
A zmagal sem jaz… Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev) |
