nežna je roka
svilena
polna mirnih besed pogleda
vdih, izdih
nema odmeva pesem globin
prebit je zvočni zid

Sneg iz sonca,
umazana belina,
lepota zore je zgorela,
konca ni,
le reveži umirajo,
sekiri usode vrat ponujajo.

Prelomljena si v zraku,
skozi katerega te gledam,
tvoj pogled držim v dlani
in ga dam v žep.

Belina, ki čaka, da zapolni jo dlan, kot ladja iz mraka je peljala drugam: roka in pod njo sled, ki črnilo veže  v trd pljunek besed...

Ne, ne morem imeti vsega, kar si želim,
v hrepenenju tožeče v daljavo strmim,
sredi poletja pregreto mesto betonsko,
duši se v sopar...

Brezciljno drhtenje
v polnočni hlad ujetih porazov,
kakor lebdenje zgubljenih obrazov
v tišini meglic;
nad gozdo...

K         u
  r     v   l   
  ...

Sanjam realnost,
zidam svojih misli korake,
prepleskam črne zidove,
a pustim odtenek slabega,
brez slabega ne bi bilo dobrega,<...

legla bi v trave
v vonjave sena
in žit
in poletja
legla v sanjave
meglice jutra

Ti veš,
brez napisanih besed
preko interneta poslanih.
Ti veš,
brez glasnih besed.
Enostavno ve...