| Napisal/a John Doe Robert, v sobota, 20. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kako rad jo imam?
Nihče ne bo vedel.
Niti ona.
Deklica mojega srca.
Pa kako si želim,
da bi lahko svojo ljubezen kričal na ves glas.
Vsi naj zvedo.
Ljubim te.
Preveva me strah.
Ali je še kje kdo podoben tebi?
Kako rad bi verjel, da je tako.
Toda ne morem.
Moja čustva mi ne dovolijo.
Zame si edinstvena, edina, samo ti.
Spomini mi meglijo pogled na resnični svet.
Rad bi zaduhal pomlad, slišal ptičke,
videl sončne zahode, toda ne morem.
Ne morem te spraviti iz svoje glave.
Pa tudi nočem, kajti morda mi uide kakšen detajl,
kakšna malenkost, ki jo bom za vedno pozabil.
Te malenkosti so ta trenutek vse, kar imam.
Če izgubim še to, izginem. Toda kaj naj naredim, deklica mojega srca?
Pomagaj mi, bodi moja, samo moja.
Bodi moj metuljcek!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
