Bil je deževen dan,
hodila sta pod dežnikom kot nekoč midva...
Misli so kot kapljice padale name...
Odprem dežnik in sama stopim naprej...
Bolečina me ovije v neviden oblak,
ne vidš me sredi ljubljanskih mlak...
Zavijem se v plašč pozabe...
Drži te pod roko..
Jaz te nikoli nisem upala-

-sem pa želela.
Misli, čudne misli padajo na tlak,
slišim njihov lahni korak...
Slišim tvoj nemi glas,
vidim tvoje glasne oči...

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---