Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Pod obokom rdečih čipk je zdrsnilo zaupanje... kot želja.... po moji koži in globje... V zavrtenem svetu vreteno prevrta privid sreče, zlagan... kot vse do sedaj...
Diham v tvojem dihanju a me ni, zato ne prideš... Zveniva daleč od sebe, odmevava v dušo vesolja. Morda bo razumela v svojih prazninah, ki jih hoče zapolniti z žalostjo. Erupcija strun me ne odreši, nisem varna niti nisem na varnem. Nevidno pokam po razpokah časa in se rušim v vsako besedo in vsak nasmeh... Izumetničena umetnost preživetja brez vsega, celo brez sebe, s pogumom za utapljanje in talentom Petra Pana, pridi in se me dotakni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
