Napisal/a Neva, v torek, 30. maj 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ugasnjena v pepelniku hrepenenja,
ustavljena ob dotiku ustnic,
ki razmejujejo čas in delijo ljudi
na ljubljene in neljubljene,
se odpovedujem iskrenosti do sebe,
da te ohranjam kot infuzijo
poslednje volje...Rekla sem,

da si bom sledila, da ne bom
preiskovalka sijajev, iskalka duše,
analitik nepomembnih teles,
da se ne bom razdajala »izjemnim«
in ostala prazna, skoraj tujka sama sebi...
In sedaj se predajam tvoji želji,
ki ni imela časa najti poti
ne v srce ne iz njega.
Obvisela sem v zraku ob tvojih željah,
ujeta sama vase.
Zakaj?
Da ne bom nikoli nikomur izjemna?
In se bom lahko nekega dne pozabila
nekje med samoto in žalostjo?
Na pločniku svojih sanj se pohodim
in ostajam revna.
Samo zato, ker ne znam drugače,
ker mi vedno nekdo pomeni več kot jaz.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Matej, v 01-11-2006 10:31, 1. Več kot jaz V tej pesmi so mi všeč predvsem tvoje metafore, kot so:  Ugasnjena v pepelniku hrepenenja (= v meni ni več hrepenenja), infuzija poslednje volje (= zadnja moč, zadnja pomoč) in tista, ki mi je najbolj všeč:  "na pločniku sanj se pohodim" - podobno metaforo sem tudi sam uporabil v eni izmed pesmi...    Razdajati se, ne razvajati sebe, ker ti nekdo drug vedno pomeni več kot ti...   torej oseba, ki vedno daje in redko jemlje, nato pa mora   še plačati za to...   Kdaj se ta dobrota povrne?    Imaš tudi ti občutek, da bi lahko veliko bolj izrazila svoje talente, če ne bi morala toliko skrbeti za dobro drugih ali pa za kakšne nepomembne stvari?     Tvoje pesem se dotakne tvojih bralcev. Všeč mi je !     LP Matej!   Objavil/a ajda, v 01-11-2006 10:35, 2. Komentarji se mi je zdelo, da so to stare pesmi od Neve in da so bile ze komentirane pod splošnimi, ker Neva takrat ni dodala kode. Skoda, da se ti komentarji niso zdruzeni...    lp,ajda    Objavil/a Neva, v 01-11-2006 11:17, 3. Več kot jaz Hmm, imaš prav, glede nečesa...pa saj sem praktično naravnost povedala....vzgojena sem bila na način, da moram ustrezati, drugim, ne sebi..dolgo je trajalo, da sem ugotovila kako drago to plačujem....z vso svojo osebno srečno namreč...in sem naredila zelo radikalen rez v življenju nekako v veri, da nikoli ni prepozno...in življenje postaja počasi drugačno....  In po mojih izkušnjah z dobroto je nekako tako, saj se ti povrne...vendar od drugih ljudi....lp Neva