Moj alter ego mi pravi, da bi rad spal.
Moj alter ego že ve, kaj je sreča! 
Toda kaj če je spanje atribut paralelnega sveta?
Kako pa naj vem, da Jaz ne spi?
Kako pa naj vem, kaj sploh pomeni spati? 
Če se ravno o tem sprašujem?
Če ravno zato ne spim...
Če sploh ne vem, kaj je Jaz...

Pa vendar, koliko sem sploh lahko o čemerkoli prepričan, če pa sem v vseh pogledih nezanesljv
in podvržen nezanesljivosti čutov, ki me opredeljujejo v to, kar sem. 
To je paradoks brez primere.
Uf, ljubi postmoderno, da boš lažje dihal!

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---