Napisal/a Tallulah, v četrtek, 01. jun. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Norim, nezavedajoč se svoje eksistence, turbulence, ki me hoče obrniti, niti ne želim spoznati. Predati se želim in takoj umreti, vzeti mi tako ne morete ničesar več. Sveč sij ni zaželjen na grobu mojem ... Pojem, ker govoriti več ne znam,
vam smejem se, ker jok zamé več ne obstaja. Postaja temno ... Pred koncem le ovinek še. Vse lépo gre v nič; grdo prav tako. Kako naj še najdem smisel življenja? Trpljenja za dobro drugih ni na svetu, niti v meni - degeni egoistični grabijo vse zase! Rase pomešane so, človek živali je enak, korak vseh po isti poti hodi. Blodi med njimi bistvo moje. Je to duša? Skuša me povleči ven, od tam, kjer je grozno. Prepozno! Ni več smisla, cilj je proč, pomoč ni več potrebna. Saj sploh več ne živim. Norim ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|